Skupina avstralskih raziskovalcev je v nedavni študiji razkrila, da drevesno lubje gosti bilijone mikroorganizmov, ki delujejo kot naravni čistilci ozračja. Ti mikrobi imajo sposobnost absorbiranja in nevtraliziranja toplogrednih ter strupenih plinov, kar predstavlja doslej nepoznano razsežnost vloge gozdov pri uravnavanju podnebja. Odkritje nakazuje, da so drevesa v boju proti podnebnim spremembam še učinkovitejša, kot je veljalo do sedaj. Znanstveniki pojasnjujejo, da ti mikroorganizmi dejansko "jedo" pline, ki segrevajo ozračje, s čimer neposredno zmanjšujejo stopnjo onesnaženosti. Raziskava spreminja temeljno razumevanje ekološke funkcije gozdov, saj se je dosedanje znanje osredotočalo predvsem na proces fotosinteze in absorpcijo ogljikovega dioksida v listih in lesu. Lubje se tako uveljavlja kot ključen dejavnik v naravnih procesih filtracije zraka. Ta ugotovitev bi lahko bistveno vplivala na prihodnje strategije ohranjanja gozdov in pogozdovanja po vsem svetu. Razumevanje, kako ti drobni organizmi v lubju sodelujejo pri odstranjevanju škodljivih emisij, nudi nove možnosti za izboljšanje podnebnih modelov. Avstralska ekipa poudarja, da gre za revolucionarno odkritje, ki potrjuje kompleksnost gozdnih ekosistemov pri ohranjanju stabilnega okolja.

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) je uradno potrdil zagon novega obsežnega projekta z naslovom KIC Water, ki se bo osredotočal na reševanje kritičnih izzivov, povezanih z vodo. Za pobudo je predvidenih do 700 milijonov evrov sredstev, eden izmed osmih ključnih evropskih centrov pa bo imel sedež na Dunaju. Projekt je zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med raziskovalnimi institucijami, gospodarstvom in izobraževalnim sektorjem. Glavni cilj mednarodnega projekta je razvoj inovativnih rešitev za spopadanje z vse pogostejšimi ekološkimi in družbenimi težavami, kot so hude suše in uničujoče poplave. Z vzpostavitvijo dunajskega vozlišča se avstrijska prestolnica utrjuje kot pomembno središče za okoljske tehnologije znotraj Evropske unije. Strokovnjaki bodo v okviru te pobude iskali načine za izboljšanje odpornosti evropske vodne infrastrukture in trajnostno upravljanje z vodnimi viri v luči podnebnih sprememb.

Priznani strokovnjak za raziskave morja Oliver Zielinski je zamenjal delovno mesto in prestopil z Leibnizovega inštituta za raziskave Baltskega morja v Warnemündeju (IOW) v center Helmholtz Hereon v Schleswig-Holsteinu. Zielinski, ki velja za vodilnega strokovnjaka na področju obalne in podnebne znanosti, bo v svojo novo vlogo prinesel obsežno znanje o vprašanjih Baltskega morja, hkrati pa bo še naprej spodbujal interdisciplinarne raziskave. Njegovo delo bo vključevalo tudi uporabo umetne inteligence v morskih znanostih, kar predstavlja pomemben korak pri tehnološkem posodabljanju raziskovalnih procesov. Kljub novemu vodstvenemu položaju v Geesthachtu bo Zielinski ohranil svojo akademsko povezanost z Univerzo v Rostocku, kjer ostaja zaposlen kot profesor. Ta prehod označuje pomembno kadrovsko okrepitev za center Hereon, ki se osredotoča na raziskovanje obalnih sistemov in podnebnih sprememb, kar je ključnega pomena za nemško in evropsko okoljsko politiko.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Mednarodna ekipa raziskovalcev je v Antarktiki sprožila obsežno znanstveno misijo, namenjeno preučevanju ledenika Thwaites, ki je zaradi svojega kritičnega vpliva na dvig morske gladine znan pod imenom "ledenik sodnega dne". Znanstveniki želijo na terenu pridobiti natančne podatke o hitrosti in vzrokih njegovega razpadanja, saj satelitski posnetki ne ponujajo celostnega odgovora na vprašanje, zakaj se proces taljenja v zadnjem obdobju tako močno pospešuje. Ledenik Thwaites, ki po površini meri približno toliko kot Velika Britanija, predstavlja ključno oviro za preostali ledeni ščit Zahodne Antarktike. Deluje namreč kot naravni čep; če bi ta popustil, bi se v ocean sprostile ogromne količine ledu iz notranjosti celine, kar bi povzročilo drastičen in nepovraten dvig svetovne morske gladine. Raziskava je ključnega pomena za razumevanje prihodnjih podnebnih sprememb in njihovih posledic za obmorska območja po vsem svetu.

Najnovejša raziskava, ki je zajela več desetletij podatkov, je pokazala, da avstralski gozdovi od Tasmanije na jugu do severnih tropskih območij izgubljajo drevesa z vse večjo hitrostjo. Znanstveniki opozarjajo, da je ta trend neposredna posledica segrevanja podnebja in da gre verjetno za razširjen pojav, ki ogroža stabilnost ekosistemov po celotni celini. Povečana stopnja smrtnosti dreves je bila zabeležena v različnih vrstah gozdov, kar kaže na to, da se rastlinstvo ne uspe dovolj hitro prilagoditi naraščajočim temperaturam in spremenjenim padavinskim vzorcem. Raziskovalci poudarjajo, da bi lahko hitrejše odmiranje dreves zmanjšalo zmožnost gozdov za skladiščenje ogljika, kar bi dodatno pospešilo globalno segrevanje. Avstralija, ki se že vrsto let spopada z ekstremnimi vremenskimi dogodki, tako ostaja na prvem bojni črti podnebnih vplivov na naravno okolje.